Pasji voh

JTako kot so se človeški možgani sposobni učiti jezika, je velik del pasjih možganov namenjen tolmačenju vonjev. A kako psi pravzaprav vohajo?

Pasji smrček je vlažen in nanj se primejo molekule iz zraka, ki nato preidejo v dobro prekrvavljeno nosno votlino z množico živčnih končičev in receptorskih celic – čutnic. Številne čutnice, s katerimi je sluznica nosne membrane gosto prepredena, analizirajo informacije, ki jih prenašajo te molekule. Potem vonje pretvorijo v kemična sporočila, ki potujejo v vohalni predel v možganih. Na splošno velja, da ima pes več čutnic in boljšo sposobnost voha, čim večji ali daljši je njegov smrček. Jazbečar ima na primer okoli 125 milijonov čutnic, foksterier 147 milijonov, nemški ovčar pa kar 225 milijonov. Ljudje pa se lahko »pohvalimo« z le petimi milijoni receptorskih celic.

Pasji voh je tako natančen, da lahko prepozna vonj nožnih odtisov, tudi če so stari nekaj tednov in jih prekrivajo novi. Naslednja trditev se zdi morda neverjetna, a pes lahko z vohom zazna tudi čustva, na primer strah in bojazen. Le malo stvari lahko uide pasjemu smrčku. Psi hrano »okušajo« z vohanjem, še preden jo dejansko okusijo z okušalnimi brbončicami, kar pomeni, da je pri psih čutilo za okus drugotnega pomena. To pa niti ne preseneča, če vemo, da imamo ljudje šestkrat več okušalnih brbončic kot psi.

Raziskave kažejo, da je barva psa neposredno povezana z njegovo sposobnostjo voha. Psi z dlako svetlejše barve nimajo tako dobro razvitega voha kot psi temnejših barv. To je povezano z dejstvom, da pigment v koži psa vpliva na sposobnost vohanja.

Priporočamo, da svojega psa vključite v aktivnosti, pri katerih bo lahko vadil svoj neverjetni voh. Pri tem se ne bo le zabaval, temveč bo to dobro vplivalo tudi na njegovo samozavest in občutek varnosti. Z njim se igrajte preproste igre, kot je »najdi« (na primer svoj povodec, najljubšo igračo), ali pa razmislite celo o tekmovanju v sledenju. Kdo ve, morda pa imate doma izjemnega detektiva.